Imenska Gorca
Hiša, zraščena
s svojim pobočjem.
Balsamia stoji na robu Kozjanskega parka, nekaj minut od Podčetrtka, obrnjena proti dolini. Sprostitev v naravi, sodobna arhitektura in botanika.
Zgradili smo štiri apartmaje
tam, kjer bi jih lahko stalo
dvanajst. V tem je vsa zamisel.
Prostora je bilo dovolj za dvanajst enot. Zgradili smo štiri. Vsak apartma je zato večji, tišji in bolj zaseben, kot bi bil sicer — z lastnim vhodom in teraso, obrnjeno stran od sosedov.
Ta zadržanost se čuti povsod: v širini oken, v razmiku med terasami, v tem, da nikoli ne slišite ključa iz sosednjega apartmaja. Manj sob pomeni več prostora za vsakega gosta.
Rezultat ni hotel v malem, ampak hiša, ki za nekaj dni postane vaša — s pogledom, ki ga ni treba deliti, in mirom, ki ga ne prekine hodnik.
— Družina Balsamia
Načela
Tri odločitve,
pri katerih nismo popustili.
01
Arhitektura
Nizka, dolga in vgrajena v pobočje, tako da se hiša bere kot še ena črta v bregu, ne kot predmet na njem. Macesen, apneni omet in ena sama radodarna odprtina na prostor.
02
Botanika
Vrt je nastal pred notranjostjo. Sivka, žajbelj in trave obrobljajo terase, zeliščni vrt pred hišo pa je vaš — z njega si smete odrezati, kar želite.
03
Tišina
Brez recepcije, brez restavracije, brez hodnika. Ločeni vhodi, štirje ključi in pobočje, ki je tiho od mraka do prvih ptic.
Zasebno dobro počutje,
na uro.
Naslednja faza hiše: savna, hladni bazen in tiha soba, umeščeni v vrt — rezervirani za en apartma naenkrat in nikoli deljeni z drugimi.
Gostje
“Prišli smo za dve noči in preuredili preostanek potovanja, da smo ostali štiri. Tišina je razkošje; vse drugo je čudovito odmerjeno.”
“Arhitekturno resno, a nikoli hladno. Jutranja svetloba v Aurelii je vredna vožnje že sama zase.”
“Popoldne v Termah Olimia, steklenica z Virštanja na terasi in niti glasu po deseti uri. Brezhibno.”